Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
06.02.2015  

Srečanje ministrov za obrambo Nata

Bruselj, 5. februar 2015 – Minister za obrambo Janko Veber se je v Bruslju udeležil rednega zimskega zasedanja obrambnih ministrov Nata. V središču razprave ministrov so bili predvsem novi strateški izzivi zavezništva ter pregled napredka in usmeritve za implementacijo Akcijskega načrta pripravljenosti.

V okviru zasedanja Skupine za jedrsko načrtovanje so ministri opravili razpravo o aktualnih vsebinah jedrske politike zavezništva.

Nadalje so se ministri v okviru Komisije Nato – Gruzija posvetili pregledu in predstavitvi prvih rezultatov implementacije paketa za Gruzijo. Ministri so podali skupno izjavo, v kateri so izpostavili aktivna prizadevanja Gruzije pri zagotavljanju mednarodne varnosti in njihovo sodelovanje z zavezništvom ter poudaril nadaljnjo pomoč zavezništva Gruziji na njenem približevanju zvezi Nato.

Delovno kosilo je bilo namenjeno prvi izmenjavo mnenj in pogledov na vsebino novih Političnih smernic 2015, ki bodo predvidoma potrjene na junijskem zasedanju obrambnih ministrov. Pri opredeljevanju novih političnih usmeritev je bistvenega pomena zaznavanje sprememb strateškega  okolja ter razumevanja zapletenosti in večplastnosti varnostnih izzivov, ki od zavezništva zahtevajo ustrezen odgovor ter prilagoditev zavezniške drže. V razpravi ministrov so se odprla temeljna vprašanja odnosov med tremi ključnimi nalogami zavezništva (kolektivna obramba, krizno odzivanje in kooperativna varnost), kot jih opredeljuje Strateški koncept Nata iz leta 2010.

V okviru zasedanja Severnoatlantskega sveta so se ministri seznanili z napredkom pri implementaciji Akcijskega načrta pripravljenosti, ki so ga prejeli predsedniki držav in vlad v Walesu ter začrtali nadaljnjo pot do prihodnjega vrha v Varšavi leta 2016.

Akcijski načrt pripravljenosti predstavlja celosten paket ukrepov prilagajanja zavezništva na spremenjeno varnostno okolje, ki ga v veliki meri zaznamujejo spremenjena drža Rusije in izzivi, ki izhajajo iz Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike. Načrt krepi tako zavezniško kolektivno obrambo, kot tudi krizno upravljanje. Nato s tem dokazuje, da ostaja močno, pripravljeno in odzivno zavezništvo, sposobno hitrega odzivanja na sedanje in prihodnje varnostne izzive, od koder koli že prihajajo.

Zavezništvo je okrepilo prisotnost kopenskih, pomorskih in zračnih sil v vzhodnih zaveznicah in ti ukrepi varnostnih zagotovil se bodo nadaljeval tudi v letu 2015. V duhu solidarnosti, bodo k tem ukrepom tudi v prihodnje prispevale vse zaveznice.

Ministri so sprejeli odločitev za okrepitev Natovih odzivnih sil, ki se bodo preoblikovale v združene sile v velikosti divizije. Poleg številčne krepitve gre tudi za kvalitativno krepitev teh sil, saj se znatno dviguje raven njihove pripravljenosti in odzivnosti za celoten nabor varnostnih izzivov. Paradni konj Natovih odzivnih sil bodo Sile zelo visoke stopnje pripravljenosti, ki bodo sestavljene iz večnacionalne brigade, in pripravljene na premik v samo nekaj dneh. Prav tako so ministri sprejeli odločitev za takojšnjo vzpostavitev prvih šestih večnacionalnih poveljniških elementov na ozemljih Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Poljske in Romunije, s čimer se krepi vidna prisotnost zavezništva in omogoča pomoč pri nameščanju novoustanovljenih sil visoke pripravljenosti v regiji, še posebej pri izvajanju vaj in usposabljanj.

Tokratno zasedanje obrambnih ministrov je sicer predstavljalo pomemben korak na poti do junijskega zasedanja, kjer se pričakuje potrditev še več ukrepov prilagajanja zavezništva novim varnostnim izzivom, vključno s prilagajanjem na grožnje, ki prihajajo z juga.