Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
04.12.2015  

Minister Erjavec na zasedanju zunanjih ministrov NATO

Bruselj, 2. decembra 2015 – Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je 1. in 2. decembra udeležil zasedanja zunanjih ministrov zveze NATO v Bruslju. Ministri za  med drugim sprejeli odločitev o povabilu Črni gori, da prične pristopne pogovore za polnopravno članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu.

Črna gora je povabilo prejela na posebnem srečanju, kjer sta se zaveznicam pridružila tudi minister za zunanje zadeve in evropske integracije ter ministrica za obrambo Črne gore. Ministri osemindvajseterice so čestitali prihodnji članici k temu zgodovinskemu dosežku. Ministri so ob tem poudarili, da današnja odločitev odraža dosežke Črne gore na področju reform ter njeno zavezanost k skupnim vrednotam in mednarodni varnosti. Njeno skorajšnje članstvo bo, po prepričanju zaveznic, okrepilo varnost regije ter celotnega Zavezništva. V skupni izjavi so še izrazili pričakovanje, da bodo pristopni pogovori in ratifikacijski postopki izpeljani tekoče in brez težav, medtem ko naj črnogorska stran nadaljuje z zastavljenimi reformami, še zlasti na področju vladavine prava.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je ob čestitkah Črni gori v svojem nastopu poudaril, da je Slovenija v vlogi kontaktnega veleposlaništva Nato za Črno goro v letih  od 2011 do 2014 iz prve roke videla napredek, ki ga je ta država dosegla na svoji poti k evro-atlantskim povezavam. "Želel bi tudi poudariti pomen današnje odločitve za širšo regijo Zahodnega Balkana, saj ta, poleg krepitve stabilnosti v tej strateško pomembni regiji, pošilja jasen signal Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, da Natova vrata ostajajo odprta." Slovenija bo zato še naprej zagovarjala politiko odprtih vrat kot zgodbo o uspehu Zavezništva, ki se mora nadaljevati dokler ne bodo vse države v regiji del naše povezave, je še dodal minister.

Ministri so ob tej priložnosti tudi potrdili podporo evro-atlantskemu integriranju Makedonije ter jo pozvali k večjim naporom v demokratičnem dialogu, na področju vladavine prava, medijske svobode, neodvisnosti pravosodja, medtem ko so Bosno in Hercegovino pozvali h krepitvi politične volje, predvsem na področju registracije obrambnih nepremičnin.

Ob Črni gori so ministri obravnavali tudi Afganistan, varnostne izzive v južnem Sredozemlju krilu, sodelovanje z Ukrajino ter odnose z Rusijo.

Na zasedanju o Afganistanu so se seznanili z aktualnimi varnostnimi, političnimi in ekonomskimi razmerami v Afganistanu. Podprli so odločitev, da se usposabljanje afganistanskih varnostnih sil v okviru misije Odločna podpora nadaljuje v trenutnem obsegu tudi v letu 2016, oz. vse dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za zaprtje regionalnih izpostav misije. Kot ključ do uspešne stabilizacije Afganistana je bil izpostavljen pomen mednarodne finančne podpore afganistanskim varnostnim silam v novem obdobju 2018-2020.

Ministri so nadaljevali z obravnavo varnostnih izzivov, ki izhajajo iz južnega krila zavezništva. V ospredju je bilo stanje v Siriji in Iraku ter na širšem Bližnjem Vzhodu ter Severni Afriki. Zveza NATO sicer nima neposredne vloge v konfliktu v Siriji, se pa osredotoča na pomoč partnerskih državam v regiji. Srečanja se je udeležila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Mogherini, saj varnostni izzivi v regiji zahtevajo skupni odziv NATO in EU. Pomen poglobljenega sodelovanja med NATO in EU je na zasedanju podprl tudi minister Erjavec.

Ministri na delovni večerji naslovili odnose med NATO in Rusijo v luči priprav na Vrh zveze NATO v Varšavi.  Zasedanje se je zaključilo s srečanjem Komisije NATO-Ukrajina, kjer bodo v obravnavi priložnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja z Ukrajino.